Čas je spet, da rečem kej.
Čas je spet, da se spovem.
Čas je spet, da s poezijo prestopm ta greben.
Tko k vedno, sm dal preveč
in se zaletel v raj.
Sm upu, čeprov sm vidu konc
že tisoč milj nazaj.
Še zdaleč nism dost,
da tebi bil bi v ponos.
Vem in ne zamerim sploh,
kr sm bil na tvojem mestu
in sm še hujš spelal,
naredu velik več škode
in še prej zbežal.
Da grem naprej enak,
bi bla laž, bi bla iluzija.
Ker vse prej blo je sranje,
to med nama pa potencialna fantazija.
Adijo moja prva zares prava,
adijo moj skoraj vse,
adijo nesrečna romanca,
mogoče še kdaj, srečava se.
Čas je spet, da se spovem.
Čas je spet, da s poezijo prestopm ta greben.
Tko k vedno, sm dal preveč
in se zaletel v raj.
Sm upu, čeprov sm vidu konc
že tisoč milj nazaj.
Še zdaleč nism dost,
da tebi bil bi v ponos.
Vem in ne zamerim sploh,
kr sm bil na tvojem mestu
in sm še hujš spelal,
naredu velik več škode
in še prej zbežal.
Da grem naprej enak,
bi bla laž, bi bla iluzija.
Ker vse prej blo je sranje,
to med nama pa potencialna fantazija.
Adijo moja prva zares prava,
adijo moj skoraj vse,
adijo nesrečna romanca,
mogoče še kdaj, srečava se.
