Ne vem več kaj hočem,
ne vem več kaj bom,
ne prepoznam več resnice,
ne vem več od kod mi meso.
Ostaja bežni spomin, pa tista knjiga,
še veš ka si napisala not?
Sam povej mi, starim časom v čast,
še kdaj dvomiš? se še kdaj sprašuješ?
al si že pozabla vse? al še uničuješ?
Spet iščem, gledam, si dopovedujem,
more bit nekje, preprosto more.
Mogoče spet se z mene norce dela,
mogoče spet cilja pod kolena.
Čas je že, se ti ne zdi?
Čas dobiti čas nazaj, čas da h času vrnem se,
čas da spet okusm, tist prekleti čas,
ko vse se ustavi, ko vse okamni,
ko te pogledam, ko ti pogledaš mene,
srce zastane, vsak dih zaskeli.
Pišem čeprov sm utrujen,
pišem še malo naprej,
zaprem uči za trenutek,
pišem še malo naprej...
