Zadet od ljudi, k jih nikol ne bom objel.
Zadet od življenja za katerim stremim.
Zadet od čustev, pred katerim bežim.
Tok zadet, da sploh nism več,
kr sploh nikol nism bil.
Edino kar je blo, je vse to kar sm spustil.
To, da ni poti nazaj, je odveč za rečt,
torej zakaj sploh govorim?
Še sam ne vem ka mam od tega,
da si tebe tko želim.
Včasih nism vrjel, zdej pa vrjamem,
v sebe še ne čist, v vse vas pa do konca,
ki sploh ni tok končn, ki sploh ni gotov.
Kr to kar boma midva ustvarla,
ostal bo za večno, ostal bo za skos...
Življenje je krivično, postau nas na različne smeri,
mah jebe se men za usodo in vso njeno sranje,
jz si izruvam svoje poti.
Jz bom prplezu na vrh sveta,
dotaknu se bom prekletih zvezd,
upam sam, da boš ti tam z mano,
z roko v roki, do nebes...
